Spoštovani!

Med 23.5. in 26.5.  v Ljubljani poteka Festival MUZA.
Odločila sem se, da bom naredila dražbo svojih slik, del izkupička pa namenila Rdečim noskom. Zakaj? Iz osebnih razlogov. Naj to zadošča. Hvala vsem, ki delate za nas nemogoče. Zdravnikom in tistim iz ozadja.

Urnik::
23.5. od 11.30 - 12.30, Pravljice delajo teater, Plesno - likovna animacija
23.5. od 17.30 - 18.00, Dražba slik za Rdeče noske (kupola A, Literarni oder)
25.5. od 10.00 - 10.30, Pravljice delajo teater, Kresna noč pri zverinicah iz Rezije (pravljice) -  (kupola A, Literarni oder)
26.5. od 15.30 - 17.00, Dražba slik za rdeče noske z dogodkom Pravljica v Galeriji, Pravljice delajo teater (Etnika in Mojca Fo)

Pripenjam katalog slik.
Sodelovala sem na veliko dražbah, ta je pa zadnja do sredine prihodnjega leta, ker moramo tudi umetniki zopet zajeti energijo in sapo in tudi stroški so silni.
Zadnjič je bila dražba za ODPMŽ zelo dobra, obe sliki sta dosegli primerno povišanje, prav tako upam za te slike.
Slike so delo zadnjih nekaj let. Težko se bom poslovila od njih, je pa čas, da gredo naprej.

Sistem je tak:
Cene ob začetku dražbe so nižje od ocenjenih za 15-50%. Označene so izklicne cene, ocenjena cena in končni izkupiček.
Lahko sporočim veselo novico, da bodo slike ves čas sejma pri meni na stojnici, kar pomeni, da si jih bo mogoče ogledati in se pravočasno odločiti.
Na Festivalu Muza bo glavna dražba in tudi objava izkupička 26.5. takoj po končani dražbi. Če bi se kdo odločal kasneje, se tudi lahko pomenimo.
Moj telefon: 040-715-149.
Bolj zanesljivo sem dosegljiva preko e-pošte ali kontaktnega obrazca na tej strani spodaj.
Stopnja poviševanja je: 10 eur ali večkratnik te vsote. Pri manjših slikicah dopuščam izjeme, ki potrjujejo pravilo in je stopnja poviševanja lahko tudi 5 eur (slikice z ocenjeno vrednostjo do vsote 150 eur).

Sejem MUZA je sicer katastrofalno obsikan, bodimo iskreni, vendar pa je dražba za Rdeče noske začela rojevati sadove.
Zaenkrat smo nabrali okoli 150 eur, natančno izračunam jutri.
Jutri, 26.5. ob 15.30 - 17h bo zadnja dražba. Prinesla sem še nekaj slik, ilustracij in poskušali bom narediti karseda fino predstavitev.
Najlepša hvala, ki ste pomagali.

Mojca Sekulič Fo in Mojca Leben Milavec, Etnika.
www.pravljicedelajoteater.si. Stran začne delovati kmalu;)

Razstava oblikovalcev nakita bo odprta v Mariboru v okviru EPK, najverjetneje 11.4.2012.
Skulptura in nakit prinašata svojo zgodbo...
Mojca Fo in Nataša Grandovec sva zopet združili moči in nastaja kolekcija skulptur, ki nosijo nakit. Gre za objekt, ki pravljico prenese v resnični svet. Ko greš od doma, snameš nakit in skulptura čaka, vsa srečna v pričakovanju novih zgodb. V tem primeru gre za prestižen projekt, za zlato in srebro, za baker in les, za ogenj in vodo, ki brusita najina sodelovanja od prvih začetkov v Kranjski Gori do razstave Prepletanja v Galeriji Primiža Premzla v Mariboru in sedaj sva šli še korak naprej v združenju projekta na skupnem nosilcu, skulpturi.

NASMEHI, veliki za celo vesolje

Ozvezdja in galaksije. Sonca, lune, mali in veliki nebesni predmeti - in med njimi prav posebno nebesno telo, zaljubljeno kramljajoč in objemajoč svoje osončje.

Če ne bi bilo teme, ne bi videli svetlobe. In svetloba telesa, ki sije svoje žareče poglede, je taka prav zato, ker za njo stojijo druga svetlobna telesa. Luna, zlita s soncem in tirnica planetov, bleščeč nasmeh. Objema ga, zaljubljeno, sredi črnine in pravljic iz tisoč in ene noči.

Kdo ne bi hotel takega pogleda? Kdo ne bi želel čutiti take popolnosti, kdo ne bi poslušal zvena milijard zvezd in med njimi enega samega – ljubega. Opojnega in blagega.

Kadar se ločita, se skulptura kakor platno pričakujoče steguje, da bi zopet našla svoj nakit, ljubo srce. In ko ljubi pride s potepanj, pripoveduje zgodbe, ki jih je izvedel na poti po vesolju.

Simfonija osončij, zlita v eno, kadar sta skupaj. Z nasmehom, širokim za celo vesolje.

Prisluhni zgodbi.

Takole.
8.12. ob 19.00h vas vabim na praznovanje 4. rojstnega dne KOLEDARJA!
Praznovanje bo v mojem ateljeju, s prigrizkom in simbolično tortico, kakor vedno.

Lani je bilo koledarju ime Vinifreda po moji mački, ki je bila silno prijazna žival. Prvi koledar je bil Joža, drugi Froncl, v spomin na zelo dobra prijatelja, polna smeha in vragolij, da je bolel trebuh, ko si ju poslušal.
Letošnjemu koledarju podeljujem ime Zvezdorepka, v spomin na to, da je otroštvo silno neukroljiva žival, ki se sveti kakor zvezda, je navihano kot mladiči katerekoli vrste in ima košat repek kakor naježeno vesolje, ker ga je vsepovsod polno.

Prijazno vabljeni na klepet in biologi - glive prosim;) Kakšno dobro zgodbo o njih ali slikico. Vsega bom vesela.

Mimogrede. Če bi koledarjev po naključju zmanjkalo, jih je gotovo mogoče dobiti v Mohorjevi knjigarni na Nazorjevi, pa še bom pridobila podatke, kje so, ker so raztepeni po Sloveniji, kolikor jih pač je, ker gre za nizko naklado. Pri meni jih je še kakih 30. Bom poskrbela sicer, da se še malo razmnožijo do 8.12., potem pa bodo knjigarne skrbele naprej za Zvezdorepko.


Hvala vsem, ki ste zvesti tem mojim koledarskim eskapadam. Letošnjega koledarja skoraj ne bi bilo, ker pač recesija trga žepe, pa sem le dobila založnico, ki je bila pripravljena tvegati. Super!

Izšli so Zaspančki, pesmice, ki nam povedo, zakaj se ni treba bati teme. Avtorica je Vanja Tajnšek.
Knjigo je mogoče dobiti pri meni, imam še nekaj izvodov, ali pri avtorici. www.zaspancki.si  je njen naslov. Zaspančke bo mogoče dobiti tudi v knjigarni Mohorjeve družbe na Nazorjevi, pa še v kaki knjigarni se bo znašla.

Vsakih 50 kosov.
Dobi se jih pri meni.

Intrevju, ki ga je z mano opravila Smilja Štravs, je bil objavljen v zadnji številki KULT-a z dne 4.11.2011.

SOLNO SRCE

Solno Srce počiva med zemljo in nebom, kakor kepa gline položeno v samo središče dveh svetov.

Mirujoče blago utripa, po stoletjih nalaganja v morju, po vseh oblikah, ki jih je prevzemalo, preden je postalo srce.




Slika 1 - 80x120cm (akril, mešana tehnika na platnu)
Cena: 1200 eur

SOLNO SRCE II.

Solno Srce je dobilo prijatelja. Kolo je nekega dne kar pridrvelo in se povzpelo nanj, da bi mu povedalo zgodbo o oblakih in tem, kako daleč lahko leti, če se vzpne nanje. In koliko Solnih Src je še onkraj vsega in kako veliko lepih oblakov. Da je svet širok in prepreden z vsem, kar si želiš. Kar klepetalo in čvekalo je to čudno železno čudo, ampak Solnemu Srcu je bilo všeč.

»Greš z mano? Postani oblak.« Mu je reklo kolo. In Solno Srce se je najprej obotavljajoče, nato pa vse bolj pogumno izvijalo iz zemlje in poletelo.

»Saj nimaš nič proti, če greva skupaj?« Je reklo Solno Srce?«

»Grevaaaa!« Je zavpilo kolo in poletela sta dogodivščinam naproti.

Slika 2 - 50x100cm (akril, mešana tehnika na platnu)
Cena: 600 eur

PTICE ŽAR

Lepo je poleteti na oblaku s krili. Da so krila ptice zaprta in lahko gleda, kaj jo čaka za morjem in hribi, neobremenjeno, ljubko sedeče, zvedavo.

Hrib z zelišči bo vedno njen in rože pavovke tudi. In vendar je klic po dogodivščinah močan. Tako zelo, da se pusti odpeljati oblaku s krili...





















Slika 4 - 15x90cm (akril, mešana tehnika na MDF)
Cena: 470 eur

Glej besedilo zgoraj


















Slika 6 - 35x90cm (akril, mešana tehnika na platnu)

Zavod Antona Martina Slomška, 28. 9. 2011 – 20. 11. 2011

Mojca Fo je ilustratorka iz Ljubljane. Študirala je arhitekturo, kjer je tudi dolgo časa ustvarjala. Po preusmeritvi se je posvetila grafičnemu in uporabnemu oblikovanju; njena prva ljubezen so postale ilustracije, te krasijo številna literarna dela, v učbenikih pa najdemo njene tehnične ilustracije. Dobro sprejet in uspešen je bil tudi projekt, za katerega je pripravila ilustracije, po njih pa je Nataša Grandovec izdelala unikatni nakit.

V njenih ilustracijah lahko občutimo prekipevanje radosti, otroške spontanosti in neizmerne ljubezni do ustvarjanja. Skrbi ostajajo v prostoru brezčasja nedosegljive, duša je polna notranjega miru sredi mavričnih dolin. Vse je lepo in prav, tukaj si želimo ostati.

Vsaka ilustracija je zgodba zase, ima svoj okvir in svoje začimbe. Tokrat je na vrsti sol, pomešana s sončnimi žarki, kraško zemljo in vonjem po borovcih, kot pravi sama. Barvna lestvica ostaja neomejena, nežna in močna hkrati. Kot zaščitni znak poletja je ilustratorka za slike, ki so nastajale v teh mesecih, uporabila peščeno barvo, ki daje občutek pozlate. Njene slike, še posebej tiste na lesu, lahko dojemamo kot ikone, ki nastajajo v času močne koncentracije, igrive domišljije in natančne kompozicijske sheme. Bitja, za katera si umetnica želi, da dobijo v prihodnosti nekaj več prostora, so rajske ptice. Njihova pesem, polna nežnega optimizma, je na trenutni razstavi šele pričela zveneti. Vidna inspiracija za nadrealističen prostor in bitja v njem je narava v vseh svojih oblikah, vsa sončna in deževna, mrka in bleda, silna in tiha, če povzamemo ilustratorkine besede.

Mojca Fo je v Mariboru že znana umetnica, tokrat se je s svojo povsem sveže nastalo razstavo vrnila v bolj intimen prostor - v Zavod Antona Martina Slomška.

Petra Čeh, umet. zgod. in soc. kul.

--------------------------
In še moja beseda:

Razstava »Sonce, Pravljice in Sol« predstavlja nek svet, zasidran med soncem in solinami, nadgrajen s pravljicami.

Skoraj vsaka slika ima zgodbo. Včasih jo napišem za zakonce, drugič za otroke, prijatelje, v spomin na diplomo ali kakorkoli... Tako prodiram v svetove drugih, toda na način, ki je moj, pravzaprav na način, ki ga živi slika. Zabavam se s temi zgodbami, jih pojim in nadgrajujem. In zraven mislim na te ljudi, ki jih ne poznam, vendar sekušam razumeti, kaj mi naročnik sporoča; dojeti, zakaj in komu je slika namenjena.

Večina slik peščenih barv nastane poleti, ko se odpravim na primorske travnike s pogledom na širno spreminjajočo se ploskev morja, ali pa se zaprem v tiha in bežna domovanja, kjer se slišijo le škržati in moja misel. Ustreza mi prehajanje med tema svetovoma.

Včasih najamem hiško, ki ima več nivojev. Stanovanje za računalniške podvige, travnato površino z vodo za rastlinske detajle, terasico z mizo za finiširanje vseh slik in teraso za velike ploskve. Tam nastajajo svetovi brez mej.

Za velike packarije z zemljo sem odkrila travnike, kjer je površina brezmejna in barve lahko prosto letijo. Kakor ptice so. In tako diham in se koncentriram, napol končano sliko prinesem domov in nared je za detajle, za nove dimenzije.

Včasih me slika preseneti in ne vem, kaj me čaka ob njenem koncu, včasih sledim ostro začrtani ideji, ki ji ne popustim, da bi se nebrzdano odklatila po svoje.

Razstavljam tudi nekaj slik žar ptic ali snežnih ptic ali zlatih ptic... Te so me začarale po svoje. So nekaka bitja, ki v sebi nosijo prostore petja in letenja, moji najljubši komponenti bivanja. Zdi se mi, da bi lahko letela z njimi. Zato jim bom posvetila posebno razstavo, tu predstavljam  nekaj ilustracij, še vedno v soncu, s soljo kot začimbo za slast in pravljico za pasom.