BUSHI - Dreamers / Sanjalci
Print. Signed, numbered.
A4
ZGODBA:
Krasa je bila nekoč majhna deklica, tista z ljubkimi blond koderčki, pa polna neke mehke domišljije, ki sem ji seveda tudi sama neizprosno prilivala na ogenj.
Tako je pri dveh do treh letih že neprestano žvrgolela in - nenadoma se je pojavil - BUŠI. Vprašala sem jo: "Kdo je buši, Krasa?" In rekla je, da ne ve, da je okrogel. Da ni mucka, da ni miška, ni medo. Ugotovili sva, da ne veva niti, ali ima repek, ali ima nogice, koliko teh, ali ima velike ali male oči, ali so skrize ali niso. Nekako je imel okrogla ušeska, pa tudi vnosva vedeli, ali velika ali mala.
Tako je ta karakter počasi zdrsel v pozabo.
Pa sem nekega dne iz čistega nemira strašne slikarke potegnila na plano okroglega figurina mačko. Ko sem jo bolje pogledala, sem dobila velike oči, usta so se odprla, roke zatresle in fotografirala sem ga ter poslala sedaj dvajsetletni hčeri.
"Krasi, a te tole na kaj spominja?"
"Mami, a je to to, kar mislim, da je? A je to mogoče buši?"
Rekla sem ji, da se že zdi tako. Da je sicer to moj maček, ampak prekleto podoben bušiju, ki sem ga itak že davno želela naslikati.
Vprašala sem jo, če je to lahko najin officialy buši in zmenili sva se, po premisleku, da ja, da je v bistvu to to!
Pa se je pojavila moja mentalna težava. Ime buši me preveč spominja na trebuh, bušija, kičasta asociacija je in za povrh sploh ni izšel iz tega. Pa sem se sprijaznila, ko sem odmeditirala svoje. Buši je tudi samuraj, eee, takoj boljši občutek, ker veste za mojo zasvojenost z japonskim zenom in poetiko. Pa še, buši, bush kot grm v angleščini in tale mali zverinček je v resnici en tak okrogel grm, kakor tisti, ki se podijo po prerijah. Ha! Terna.
Tako je nastal BUŠI. In veste kaj, knjiga bo. Ne sedaj pozimi, bo pa. In tudi tiste, obljubljene za nazaj, bom sedaj malce resneje vzela.
Buši, na zdravje! Krasa, hvala, ful sem vesela vseh tistih nočnih dekanj z zgodbami!!